#projektVida

"Od svojega 19. leta zbiram zgodbe ljudi, ki so mi prekrižali pot v teh letih mojega humanitarnega dela. Predvsem kot opomnik sebi - kako zelo tanka je pot med toplo posteljo, polno mizo ter mrzlo hišo, "kamilčkam za kosilo". Kljub svoji relativni mladosti sem videla marsikaj. Shiranost. Onemoglost. Povsem izžeto telo, ki je ležalo v lastnih iztrebkih, prešibko, da bi bilo zmožno vstati. Odprte rane. Psa, ki je poskušal z lizanjem zadržati iztekajoče se življenje. Pri minusu razbite šipe na oknih in drgetajoče telo pod nekaj odejami.

Videla sem brezup.

A videla sem tudi nasmeh, upanje. Videla sem Življenje. V vsej svoji bedi, a tudi veličini.

Precej poguma sem potrebovala že pred leti, da sem prve zgodbe starsotnikov delila z vami v okviru #projektVida. Starostnik ni nikoli tabula rasa, nepopisan list. Ima svoje odločitve v življenju, dolgo pot za seboj. Bala sem se, kako boste gledali na njih ... in da - marsikdo je napadel rekoč - zakaj pa se ta-in-ta ni izšolala. Zakaj pa ona ni pobegnila od nasilnega moža? Zakaj pa je on delal na črno? A vsakemu sem odgovorila enako - nihče od nas ni šel po njihovi poti. In tudi nam se lahko zgodi, da ena napačna odločitev v življenju obrne tokokrog v povsem drugo smer. A večji del vas je razumel, zakaj se marsikdo ni mogel izviti iz bede. Z meoj je čutil obup - nad sistemom, družbo, državo. Vedno sem in bom mnenja, da V 21.stoletju ne bi smel nihče stradati ... Nihče.

Toda - eno je napisati zgodbe starostnikov na ekran. Drugo jih je preliti na papir. Trema je bila in je še vedno velika.

Sem dovolj dobro ujela tisto, kar so mi želeli povedati?

Bo tistim, ki so dočakali skorajšenj izid všeč?

Sem oz. bom upravičila njihovo zaupanje?

Od začetka sem si želela, da bi bila naša knjiga drugačna. Da bi ujela vse tisto, kar sem in smo videli na terenu ...

Tako je nastalo več kot le zbirka zgodb - na nek način je nastala kuharska knjiga, v katero so ujeti recepti starostnikov in starostnic, ki znajo iz polente in "cukra" narediti pojedino. Prepleteni so z nasveti, ki so jih delili z menoj v dotrajanih kuhinjah ... s solzami, smehom, popitimi (in politimi) skodelicami kave ...

Poimenovala sem jo Le Vida - Recepti življenja.

Ker je - samo to.

Le to.

Ni popolna. Ni nekaj posebnega v evropskem, svetovnem ali ne-vem kakšnem merilu. Je pa vanjo ujeto Življenje v vseh odtenkih (ali vsaj v veliki večini) ...

To so - Recepti življenja.

In da - Vesela in ponosna sem, da je idejo podprlo toliko sponzorjev, da bo CELOTEN izkupiček namenjen toplim obrokom.

Hvala vsem, ki verjamete v dobro.

Hvala vsem, ki verjamete v nas.

Ninna

 

 

PS:

Za vsa prednaročila, oddana do 20.11. 2021 bomo pripravili še darilca presenečenja.

 

Prednaročila zbiramo do 1.12.2021.

 

Izmed vseh prednaročil, pa bomo izžrebali 4, ki se bodo udeležili uradne predstavitve knjige 11.12.2021 v Lutkovno gledališče Maribor.