1.      BODIMO SKRITI BOŽIČEK

 

opis naloge: Magični december se začenja, zato ga začnimo skupaj s pripravo prav posebenga darilca. S 5.12. vas Humanitarčki vabimo, da ste skupaj z nami že 11. leto za povrstjo skriti božiček brezdomcu ali starostniku. Drugačnega božička, pa se lahko igraste tudi z namei v skupini #naključnaprijaznost, kjer za tujca pripravite povsem drugačen paketek (nematerialen) – in nekoga preprosto razveselite. Nekdo pa bo razveselil tudi vas.

 

PS: ne pozabite, da vse objave označite z #30dniza30srcnihdejanj

 

 

 

 

2.       OBRATNI BOŽIČNI KOLEDAR

 

Po prvem dnevu je sedaj čas, da ujamemo božični duh. Vaša naloga je torej, da pripravite škatlo, ki bo pravzaprav vaš

obratni božični koledar.

- škatlo postavite na vidno mesto

- lepo jo ovijte

- po poitrebi si pripravite »tazdelke«

 

Nato je naloga preprosta. Vsak dan vanjo položite eno stvar, ki ste se ji odpovedali. Nato pa ga bomo skupaj podarili nekomu, ki ga potrebuje.

PS: ne pozabite, danes dodati kar 2 stvari (še za včeraj).

 

 

 

 

 

3.      SPOMNIMO SE INVALIDOV

 

Združeni narodi so oktobra 1992, z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov, z namenom, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v družbo. Pomembno je zavedanje, da je invalidna oseba enakopravni in enakovredni člen družbe, ki lahko prispeva svoje najboljše moči in bogati politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. Čas, v katerem živimo, je izjemno prizadel najšibkejše in najranljivejše skupine, kamor zagotovo sodijo tudi invalidi, ki nujno potrebujejo pomoč.

 

Danes je dan, ko se bomo spomnili njih. Jim dali občutek, da so enakovreden član naše družbe.

 

Ideje:

Pomagajte nekomu čez cesto.

Pomagajte se mu znajti v trgovini.

Morda obiščimo (če je odprta) najbližjo trgovino in za letošnja darilca kupimo kakšen njihov izdelek.

- https://www.ozarastoritve.si/katalog-izdelkov/

- http://www.center-korak.si/prodajni-izdelki/

 

 

Morda jim namenimo nekaj evrov: https://www.zifs.si/index.php/programi/socialna-in-materialna-pomoc-invalidom/

 

 

 

Preberi več:

Definicije invalidnosti in merila za invalidnost, ki jih uporabljajo države članice EU, se razlikujejo glede na politične cilje, veljavno zakonodajo in upravne standarde, zato je precej težko natančno oceniti položaj invalidov v EU. Kljub temu pa je bilo doseženo splošno soglasje, ki so ga s podpisom Konvencije o pravicah invalidov, ki so jo sprejeli Združeni narodi podprle vse države članice in Evropska skupnost in ki potrjuje socialni model, tj. model, ki opredeljuje vrste invalidnosti in obravnavanje invalidnosti s perspektive človekovih pravic.

 

Invalidnost je koncept, ki se nenehno razvija. 1. člen navedene konvencije, pravi, da so invalidi »ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi«.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se število invalidov povečuje. Naraščanje števila invalidov je v glavnem posledica staranja prebivalstva (vedno večji je delež starejših invalidov in čedalje daljša je življenjska doba starajočih se invalidov) in pogostejšega pojavljanja kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rakava obolenja in duševne motnje. Že zdaj je več kot milijarda ljudi, ki živijo z različno obliko invalidnosti, od teh jih skoraj 200 milijonov doživlja precejšnje težave pri svojem delovanju. Več kot 45 milijonov ljudi v Evropi (povprečno kar vsak šesti med nami), starih od 15 do 64 let, ima dolgotrajne težave ali status invalida.

Mnogi invalidi nimajo enakega dostopa do zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti, niso deležni storitev, ki jih potrebujejo, in so velikokrat izključeni iz vsakodnevnih dejavnosti. V Sloveniji se osebam prizna status invalida s pravnomočno odločbo pristojnega organa, in sicer na osnovi ustreznega zakona.

 

 

 

4.      NAPIŠIMO PISMO STAREJŠIM – ALI MU POŠLJIMO SPOROČILO

 

Letošnje leto je že tako težko - starostniki so bili deležni izolacije, odtegnitve obiskov, strahu in stiske. Prepričana sem, da je lahko sodelovanje v tem projektu najmanj, kar lahko storimo zanje. Hkrati pa se v tem času povežemo s svojimi družinami, skupaj preživimo kvaliteten čas in ustvarjamo. Za starostnike, za upanje in za veliko veselja

 

Danes namenimo dan nekomu, ki je osamljen. Humiji vam predlagamo 2 možnosti:

1. Da napišete kratko pismo ali voščilnico z lepimi željami in pozitivnimi mislimi. Pomembno je, da je napisano na roke, črke pa morajo biti dovolj velike in berljive. Na voščilnico lahko še kaj prilepite ali narišite. Pismo pošljite na ''MALA POZORNOST ZA VELIKO VESELJE'' - Ana Petrič, DEOS Center starejših Notranje Gorice, Gmajna 7, 1357 Notranje Gorice, na hrbtno stran pa zapišite pošiljatelja (sebe). Vsako pismo bo pogledano, vloženo v kuverto ter nanj napisano ime in priimek enega izmed stanovalcev v domovi ostarelih, kjer nimajo nikogar.

PISMO ODDAJTE NA POŠTO NAJKASNEJE JUTRI.

 

​

 

5.      Drugačna božična smrekica

 

Danes je dan za ustvarjanje in dobro delo za naše ptičke. Ptice v Sloveniji so prilagojene našemu podnebju in če bi bile odvisne samo od naše hrane v krmilnicah, ne bi preživele, saj ljudje ptice hranijo le takrat, ko se na to spomnijo. Hrana v krmilnicah je zelo dobrodošla v hudem mrazu, ko se ptice težko kako drugače znajdejo. Najpogostejše ptice, ki pridejo na krmilnico, so vrabci, sinice, ščinkavci, taščice, detelji in mnoge druge. Te ptice imajo najraje semena, ki imajo veliko maščob, najbolj pa jim prija pogača. Kosi imajo radi ostanke sadja, ravno tako so ljubitelji sadja in zelenjave vodne ptice - race in labodi. Mesne ostanke imajo najraje ujede, jedo pa tudi rastlinsko hrano. "Ko boste nastavljali krmilnico, bodite pazljivi, da jo postavite na takšno mesto, kjer bo nedostopna domačim živalim in da boste lahko skozi okno opazovali ptice, ki se bodo prišle hranit. Pazljivi bodite tudi na to, da jim ne boste dajali pokvarjene in plesnive hrane.

Nekaj idej:

- papirno rolico toaletnega papirja premažemo z arašidovim maslom in povaljamo v semenih

- naredimo »ogrlico« iz pokokove

- na vrvico obesimo jabolka, pomaranče

- dodajmo še piškote

… in naredimo smrečico za ptičke. Lahko na domačem vrtu ali nekje v parku. Redno jo potem dopolnjujmo.

 

 

 

 

 

6.      POČVEKAJMO Z OSAMLJENIMI

Danes vas čaka prav poseben izziv. In sicer – bodimo danes čvekeee. Nedelja je prav primeren dan za bližino. Humiji smo skupaj s Simbiozo v prvem valu »izumili« Čvekifon, brezplačni klepetalnik, ki omogoča klepete starejših s starejšimi. A danes jih bomo presenetili in bomo z njimi klepetali mi vsi. ČvekiFON ni svetovalna linija, ampak starostnikom omogoča predvsem človeški stik. Klici so brezplačni in varni, saj sta zakriti tako telefonska številka klicatelja kot prejemnika klica, če pa se ujameta, si lahko sama izmenjata telefonski številki.

 

Vaša naloga je torej, da pokličete 080 37 08 (povsem breplačno). Nato sledite navodilom in se registrirajte. Nato pa pokličite enega starostnika (počakajte, da vam telefon izbere nekoga naključno). Izmenjtajta recept za potico, ali pa samo malo pokramljajta.

A s tem naloga še ni končana. Ostanite »vklopljeni« čez dan in se oglasite, ko vas čvekifon pokliče. Kaj veste, morda pa govorite z našo Gabi, katere zgodbo zagotovo poznate (https://www.projektvida.org/gabi) ali pa celo z našo predsednico? Morda pa s Tončkom, ki je še dve zimi nazaj jedel domačo hrano ali pa morda s svojo sosedo, za katero sploh niste vedeli, da je v bolnici.

 

NE SKRBITE – ČVEKIFON JE POVSEM BREZPLAČEN.

Odjavite se nato zvečer, preprosto samo pokličete na 080 38 07 in pritisnete 2

 

 

7.      ODPOVEJ SE ENI RAZVADI

 

Če je v življenju kaj težko, je spreminjati zakoreninjene navade. Ni važno ali si moški ali ženska, ni važno kakšen je tvoj življenjski standard, če nekaj počnemo »od nekdaj«, se tega težko znebimo. A če je motivacija ustrezna …

Danes se tako odpovejmo eni razvadi. Naj bo to kajenje, čokolada ali bela kava s peno.

Sredstva nato namenimo socialno ogroženi skupini.

 

Lahko preprosto pošljete sms:

BOTER5 na 1919 za socialno ogrožene otroke

UPORNIK5 na 1919 za socialno ogrožene družine / pred deložacijami

 

 

8.      IMETI RAD

 

Danes je dan, ko se bomo za hip ustavili in izbrali vsaj 3 (lahko tudi več oseb .. a manj ne), ki jim bomo napisali

… Rad te imam, ker …

 

Zakaj? Ker v teh časih prepogosto pozabimo nekomu povedati, da nam nekaj pomeni. Mislimo, da bomo že … ali pa tisti drugi to že ve. Ampak ni vedno tako …

 

Če imamo nekoga radi, to pomeni, da do njega gojimo pozitivna čustva, lepo mislimo o njem in se dobro počutimo v njegovi družbi. V družbi ljudi, ki jih imamo radi, pogosto občutimo toplino in bližino. Včasih s temi ljudmi postanemo tudi čustveno intimni, saj menimo, da lahko z njimi delimo svoja čustva, jim razkrivamo svoje dvome, negotovosti, bolečino in osebne skrivnosti. Čutimo, da smo lahko pred njimi nepopolni in ranljivi in da nas v celoti sprejemajo takšne, kakršni smo.

 

 

9.      PODARIMO NASMEH

 

 

V teh časih se še premalo zavedamo pomena nasmehov, saj so skriti za masko. A nič zato. Danes je dan, ko skupaj podarjamo nasmehe.

 

Kako? Narišite nasmeh na list papirja in ga nekomu podarite zraven se nasmejte z očmi. Podarite ga prodajalki. Poštarju. Podarite ga tujcu. Prijatelju.

 

Morda naredite selfie brez maske in ga pošljete prijatelju z izzivom »koliko prijateljev pa lahko nasmeješ ti« ter tako tvoriš val nasmehov in verigo nasmehov.

 

Saj poznate tisto pesem, pri kateri vsi veselo vriskamo, ploskamo, tleskamo in udarjamo z nogo ob tla? Ko smo srečnejši, razmišljamo lepše in bolj pozitivno, čeprav se k temu pravzaprav fizično prisilimo. Takrat razmišljamo bolj ustvarjalno, več smo pripravljeni narediti zase in veliko bolj odločno delamo korake na svoji poti, hkrati pa naš nasmešek preprosto povabi ljudi, da nam ga vrnejo – s tem osrečujemo tudi druge. Tako ustvarjamo tudi pozitivne navezave z drugimi, kar lahko srečo in občutek zadovoljstva le še okrepi. Seveda boste zagotovo naleteli tudi na kakšno kislico, ki vam nasmeška ne bo vrnila, a naj vam ga nikar ne odvzame! 

 

 

 

Preberi več: Kaj je nasmeh? Na splošno ga v slovarjih definirajo kot ‚izraz obraza, pri katerem se ustna kota ukrivita rahlo navzgor, in izraža navdušenje, pritrjevanje ali radost‘. V tem je skrivnost toplega nasmeha. Nasmeh je neverbalen način izražanja oziroma prenašanja občutkov enega človeka drugim. Seveda lahko nasmeh izraža tudi zaničevanje ali preziranje, toda to je že druga tema.

 

Ko pomislimo na nekaj, kar nas razveseljuje, ali pa na spomin, ki nam prinaša radost, se te informacije obdelajo v možganih, ki potem sprožijo določene mišice. Med te spadata velika zigomatična mišica, ki teče od roba ustnic do ličnice in tako ustnicam omogoča, da se ukrivijo v nasmešek, in lice dvigajoča očesna orbikularna mišica, katere krčenje je prav tako ključna sestavina nasmeška. Gre pravzaprav za precej neprostovoljni odziv.

Seveda pa je povsem mogoče priklicati nasmeh in ga ustvariti brez zunanjih dražljajev, kar prav tako vključuje veliko zigomatično mišico, a ne očesne orbikularne. Ta nasmeh sam po sebi nima enakega učinka, a ima vseeno sposobnost, da nam vsem – tako tistim, ki se nasmehnemo, kot tistim, ki nasmeh opazijo ali jim je celo namenjen – pomaga, da se bolje počutimo.

 

In kako natanko si lahko celo s prisiljenim nasmeškom pomagamo do boljšega počutja? Ko se naše mišice na prej omenjeni način premaknejo, se zaradi tega naše obrazne kosti za spoznanje ukrivijo, kar požene več krvi skozi krvni obtok naravnost v čelni oziroma frontalni reženj možganov. To povzroči, da telo sprosti več dopamina, ki se pomeša z možganskimi kemikalijami, bolje poznanimi kot opioidi. Ta komunikacija pa v možgane in telo pošlje občutek sreče. Po pravici povedano, naši možgani ne prepoznajo razlike. Nasmešek ima pač svoj učinek, odziv pa je vsakokrat enak, saj naj bi imel enak vpliv na naše telo kot redna vadba. To seveda ne pomeni, da drugo opustite na račun prvega – življenje naj bo kombinacija obojega!

Pred spanjem pa si oglej film: Pay it forward (Podaj naprej) … Še kako ti bo prišel prav za jutrišnjo nalogo.

 

 

 

10.    NAKLJUČNA PRIJAZNOST

 

Naključna prijaznost je neprofitni, prostovoljni projekt, ki je razširjen po številnih državah in katerega ideja je, da posameznik naredi nekaj prijaznega in dobrega za drugo osebo, več oseb, skupnost ali okolje.  Humanitarčki ga aktivno širimo po Sloveniji od leta 2015...  Pri tem lahko ostane anonimen, osebi, ki ji je polepšal dan s svojim prijaznim dejanjem, pa pusti kartico z napisom »#naključna prijaznost«, s katero jo spodbudi za nadaljnje širjenje prijaznosti.

 

Nekaj idej: https://www.facebook.com/humanitarcek/videos/1114684931993682/

 

Podarite nekomu parkirni listek.

Podarite nekomu kavo.

Odstopite parkirni prostor.

 

 

Vabljeni v našo FB skupinoco Naključna prijaznost – Randomised kindenss.

In če še včeraj niste, je danes čas za Pay it forward oz Podaj naprej.

 

 

11.  POSPRAVIMO OMARO

Čas je za pospravljanje. Morda ne deluje kot dobro delo, a se bo v prihajajočih dneh izkazalo še kako dobrodošlo.  Morda pa je čas, da tistoi modri pulover, ki ga že¸nekaj zim premikate iz enega ali drugega konca omare, dobi novega lastnika. Ali pa da končno »poparčkate nogavice«.

Zložite si v naslednje kupe:

- nogavice in topla oblačila

- knjige

- odeje in brisače

- stare zavese

 

Stvari naj bodo cele, naj v njih ne domujejo molji in naj ne bodo vse obglodane.

 

 

12.  MEDSOSEDSKA SOLIDARNOST

 

Nekoč je bilo običajno, da si najprej zavil k sosedu po moko, jajca, sladkor, če je doma zmanjkalo sestavin, sosed je bil prvi, ki si ga poklical na pomoč, in je bil tudi prvi, ki je pomagal. Z razmahom potrošništva se je ta običaj večinoma pozabil. V stanovanjskih blokih celo marsikateri stanovalec prizna, da ne pozna vseh sosedov v svojem hodniku, kaj šele večine v bloku.Vsak ima levega in desnega soseda. Lahko sta le nekah metrov strani ali par sto. Ampak vsi smo obkroženi s sosedi, ki jih marsikdaj ne poznamo. Danes je čas, da se spomnimo na njih.

 

Sredi epidemije koronavirusa in izrednih razmer je tako vzniknil projekt medsosedske solidarnosti  Trgovka, ki mora še vedno hoditi v službo, lahko prinese nakupe, v lekarno gre enkrat na teden eden za vse, nekdo namesti razkužilo ob vhodu, starejšim odnesemo smeti, pobrišemo kljuke na vhodnih vratih - ki so od nikogar, a vendar od vseh, enako obrišemo gumbe v dvigalu ali oprijemalo na stopnicah. To je le nekaj idej medsosedskih točk, ki brstijo po soseskah, kjer sosed opazi soseda, kjer prijatelj ne pozabi na prijatelja, kjer svojec ne pozabi na sorodnika. Medsosedska solidarnost pomeni, da imaš odprte oči in srce in kdaj kaj narediš, čeprav to ni obvezno tvoje delo.

Kaj boste torej vi naredili lepega za sosede?

Morda pa jim preprosto v nabiralnik vržete čokoladico s simpatičnim sporočilom ali pa pred vrata postavite škatlo s piškoti. Saj ni nujno, da vedo, kdo jih je razveselil. Pomembno je le, da jim napište #30dniza30srčnihdejanj

Preberi več: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/mb-teden-sosed-sosedu-clovek-10145388

 

 

 

13.  SPOMNIMO SE BREZDOMCA 

 

Jaz sem Jožek. Star sem bil v sredo 60 let. Pred leti sem sanjal, da bom imel za ta rojstni dan veliko čago, da bom varval vnukico in z vnuki igral fuzbal. Zvečer pa mi bo ženka skuhala dober pasulj s klobaso.

No, za rojstni dan sem klošaril v parku, da bi zbral 5e za mesni burek in eno Laško, slab dan je bil. Itak mi ni nihče verjel, da praznujem rojstni dan. Mislili so, da sem lažniv klošar.

Klošar sem. Lažem pa ne. In za rojstni dan sem jedel ostanek sendviča, ki ga je na Gorkega vrgel stran en dijak. Mortadele nimam zelo rad, ampak lakota je lakota.

Nisem se rodil kot klošar. Sem šlosar, ključavničar. Z ženo sva živela skupaj od mladosti, imel sem svoj biznis, svoj becirk. Pa je umrla - povozil jo je avto. Zmučkal ji je možgane. Moja Ankica, moje zlato. Ostal sem sam. Od žalosti sem ga cuknil. Nisem šel v službo, pa ni bilo več denarja. Pa so mi vzeli denar. Pa so me dali v samski dom, pa v zavetišče. Ampak ne maram bit tam. Preveč se potem zavedam, da sem klošar. 10 let se poskušam znajt. Ne pijem veliko, kdaj pa si malo olajšam dušo. Za kak mesec mam celo kdaj dom. Sploh poleti, ko služim z nabiranjem sadja.

Ampak zdaj ni poletja. In svoj rojstni dan sem dočakal na ulici.

Mogoče pa bom imel letos le srečo in me zima odnese k Ankici na pasulj s klobaso.

Vse najboljše za 60, Jouža!"

 

»Sem brezdomec že 20 let pa še več. Po mojem bom tak tudi umrl, me bo nesla zima ... Pljučnica... al pa oni KOPB. Vesel sem, kadar je zima mila, pa da dobim prostor v zavetišču in da mi cankne kdaj kakšen evro v roko ali v kapo. Kakšen revež sem, če zdaj razmišljam.

Samo veš, bil sem kar gospod. Sem bil delavec, sem znal popraviti vso veliko mašinerijo, od bagerov, pa vrtalnikov, pa radijev. Sem delal za veliko gradbeno podjetje. So mi dali večjo plačo, no, malo več takratnih tolarjev. 

Nisem pa bil zavarovan pa nismo nikoli meli na pogodbo. In potem so začeli odpuscati, jaz sem bil v tretji skupini. Ajde, Mihi - idi, po tolkem času. Delovodja mi je še za špricer dal za na tazadnji dan. Takrat smo vedno šli po šihtu na špricer. Taka je bila navada.

Žena ni delala, je vedno skrbela za najine štiri otroke. Ko sem nehal delati, sta dva sinova ravno hotela iti študirat, eden za mizarja pa eden čez eno leto za kuharja. Pa nismo za obe vozovnici pa vse stroške meli in smo se najprej v garsonjero selili. 

Starejši je šel za mizarja, pa se je tisto poletje po prvem letniku ponesrečil. Je šel prvič s prijatelji na morje, veš. So šli fantje dol v Savudrijo, pa se je šleper zaletel v njih, sta dva umrla, eden pa je bil dolgo v komi. Štefko je bil kot jaz, res deloven.

Potem sem se na špricer navadil. Štefko je bil moje izročilo, ali kako se reče. Marica me je potem zapustila, si je našla delo čistilke in je šla na vas živet. Se nisva nikoli čist ločila, ni bilo denarja za odvetnike. Sem potem enkrat izvedel, da pri novem gospodu živi. Na kmetiji, veš. Si je vedno želela imeti zemljo. 

Tamlajši Rok je po nesreči slabo končal šolo, je z menoj posedal po gostilni. Sva pila špricerje, potem pa se je enkrat vrgel pod vlak. Kar tako, veš. Obe tamali punci pa sta šli k Marici. Nisem nikogar videl že več kot 20 let. No, od leta 1994. 1996 pa sem moral iz stanovanja. Saj včasih sem še komu kaj popravil, samo so mi raje dali flašo kot pa evre. Eto, pa sva jaz pa špricerček na ul'ci. 

Denar dam za cigarete in vino. Malo mi je pol bolj lahko, pa želodec tako ni več navajen, da je. Ni tako zelo zajebano, pa dan prej mine. Najboljši so kaki dnevi, tam okrog božiča. Dajo ljudje tudi po dva evra. Pa zadnjič mi je ena gospa dala eno celo čokolado, ne kar neko. Ampak ono, s celimi lešniki veš, Milka! Glej, imam še vedno ovitek. Je bila dobra.

Kaj pa sanjam? Marici bi se rad opravičil, pa noče govoriti z menoj. Pa hčere bi rad videl, veš. Zdaj sta že veliki, mam baje že vnučke. Veš, ne vem, kje sem zaje**al. Tam v Jugi, tam smo vsi zaupali. Samo veš, ta veliki so si dovolj nakradli, mi ta mali, pa sedaj od zaupanja ne moremo živet.«

 

Število brezdomcev iz leta v leto narašča, po različnih ocenah naj bi jih bilo od štiri do sedem tisoč. Tisti, ki se z njimi ukvarjajo, opozarjajo, da naraščajočih problemov ne bo mogoče rešiti brez enotne nacionalne politike, zlasti pa ne brez dostopnih stanovanj. V Sloveniji imamo na voljo dva tipa zavetišč. Zaprti tip: je zavetišče, kjer brezdomci plačajo participacijo (minimalen vložek), da imajo svojo posteljo. Odprto je 24 ur na dan in vse dni v letu. V zavetišče so lahko sprejete polnoletne osebe moškega spola, ki nimajo možnosti bivanja drugje oziroma se znajdejo v akutni bivalni in eksistenčni stiski predhodne narave. Praviloma so v zavetišče lahko sprejete le osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče na območju mestne občine Maribor, druge osebe pa le izjemoma. V zavetišče ne morejo sprejeti nepokretne osebe ali druge osebe, ki potrebujejo posebno nego in oskrbo. Uporabniki bivajo v zavetišču prostovoljno. 

Odprti tip: kamor pridejo brezdomci vsak dan "sproti". Največje tovrstmo je Zavetišče za brezdomce Nadškofijske Karitas. Zavetišče nudi uporabnikom varno, ogrevano prenočišče vsak dan, med 20. uro zvečer in 7. uro zjutraj, v zimskem času pa od 15. novembra do 1. aprila od 19.00 ure zvečer do 8.00 zjutraj. Temeljna cilja sta varna nastanitev ter socialna podpora.

 

V zadnjih letih pa so vzpostavili sistem pomoči preko portala Dobrodelko, kamor so vnešene aktualne potrebe brezdomcev iz vse Slovenije.

Pomagate lahko tudi z nakupom oz.pripravo paketa za brezdomce, ki je na sliki. Dodate mu še rokavice in nogavice ter vse skupaj spakirate v nahrbtnik in daste brezdomcu v svojem kraju.

Nekateri rešujejo finančno stisko z »žicanjem«, drugi z delom na črno, nekaj pa se jih preživlja s prodajo revije Kralji ulice (predvsem v Ljubljani). Po podatkih društva Kralji ulice število prodajalcev revije z leti narašča; lani jih je bilo 299. Za njih je to služba kot recimo za nekoga anketiranje. Revijo za 1e lahko kupite pred večjimi trgovskimi centri. Včasih je potrebno poskusiti večkrat.

 

Danes je dan, ki ga namenite brezdomcem.

1. nehajmo jim pravit »klošarji«

2. pripravimo paket (saj smo pospravili omaro, a ne?) in ga predajmo najbližjemu

3. kupimo Kralje ulice (http://www.kraljiulice.org/casopis/o-casopisu/)

4. Odnesite v najbližje zavetišče  za brezdomce ali na Kralje ulice oblačila, hrano

 

Ali ste vedeli, da se lahko na Kralje ulice tudi naročite?

Morda pa letos podarite letno naročnino nekomu za darilo?

Več: info@kraljiulice.org

 

​

 

14.  ZAPUŠČENE ŽIVALSKE TAČKE

 

V svetu samo eden od desetih zapuščenih psov do konca svojega življenja najde dom. V Sloveniji so zavetišča za živali po zakonu dolžna skrbeti le 30 dni, po tem jih lahko usmrtijo. V Italiji, Nemčiji in Avstriji zakonodaja usmrtitev zdravih psov v zavetiščih prepoveduje, na Hrvaškem imajo 60-dnevni rok. Na svetu je 5x več "hišnih ljubljencev" brez doma, kot brezdomcev med ljudmi. Skoraj 8 milijonov psov in muc se vsako leto po svetu namesti v zavetiščih. Od tega je polovica psov. V Sloveniji se je leta 2015 v zavetiščih namestilo 2341 živa

 

Vsako leto je skoraj 3 milijone psov in mačk ubitih v zavetiščih, ker zanje tam ni več mesta. V Sloveniji je evtanaziranih približno 140 psov in preko 700 mačk. Na svetu je četrtina zapuščenih psov pasemskih.

 

 

V Sloveniji sicer deluje 15 zavetišč za zavržene in brezdomne živali. Ta vsako leto v svojo oskrbo sprejme na tisoče psov in muc ter drugih živali. Mnoge so po 30. dnevih bivanja v zavetišču evtanazirane. Če razmišljate o novem družinskem članu, obiščite katerega od zavetišč!

 

Danes v najbližje zavetišče za živali odpeljite ODEJE, BRISAČE. Kupite tudi nekaj hrane.

ZAVETIŠČE HORJUL: ZH ali ZH5 na 1919

 

 

​

 

15.  KNJIGA NA DAN – ODŽENE DOLGČAS STRAN

 

Vsi imamo doma knjige, na katerih se nabira prah. In danes je dan, ko jih bomo spustili v svet, da bodo našle nove lastnike. In morda bo nas našla kakšna nova. Sloh v času korona virusa, ko se vsake toliko časa zapirajo knjižnice,

 

Knjigo lahko preprosto pustite na javnem mestu s pripisom »Iščem lastnika« ali pa se pridružite Bookcrossingu.

 

V Sloveniji BookCrossing deluje tako, da knjigo primerno označimo in jo pustimo na javnem mestu ali v zato posebej pripravljenih in registriranih BookCrossing točkah. S primerno označbo poskrbimo, da lahko knjigi kdorkoli sledi po svetu. Skupaj s to oznako, lahko naslednjemu bralcu tudi pustimo kakšno lepo misel in sporočilce.

V svet lahko pošljete katerokoli knjigo – tisto, ki ste jo prebrali enkrat in nikoli več odprli ali tisto, ki ste jo prebrali že stokrat, zdaj si pa želite, da bi jo prebral še kdo.

Kako se priključiš?

1.    Izberi knjigo in vanjo napiši lepo misel.

2.    Če želiš knjigi slediti po svetu, natisni priloženo datoteko in knjigo registriraj na www.BookCrossing.com (knjigo lahko izpustiš tudi brez BCID številke, vendar ji potem na njenem potovanju ne boš mogel slediti).

3.    Knjigo označi in jo izpusti, nato pa na spletni strani označi, kje si knjigo izpustil/a (make release note).

Datoteka: ezqpkuwh.pic5.eznetonline.com/upload/BOOKCROSSING%20SLOVENIJA_aq4H.pdf

Kje »izpustiti« knjigo?

Knjigo lahko izpustiš kjerkoli – priporočeno pa je, da izbereš mesto, kjer je veliko ljudi (kavarne, avtobusne postaje ali avtobusi, železniške postaje ali vlaki, čakalnice,…). Mi sedaj priporočamo predvsem bolnišnične avle.

Lahko pa jo izpustiš tudi na točno določeno BookCrossing točko, ki služi kot mesto, kjer se brezplačno izmenjujejo knjige. Humanitarček je s pomočjo Mojster Vran-a izdelal posebne hišice, ki služijo kot začasna pribežališča za knjige. V kolikor bi želel takšno hišico postaviti v svoji bližini, jim lahko pišeš in se skušaš dogovoriti za izdelavo.

 

 

 

 

16.   OPROSTI(m ti)

 

Vsak ima v sebi nekaj »pregreh«, za katere ve, da bi jih moral narediti drugače... morda ne povzdigniti glasu … morda ne zamuditi na pomemben dogodek … morda ne pozabiti na rojstni dan … morda izbrati drugačne besede …

Danes premislite, prevetrite leto in nato izrecite OPROSTI.

 

»Vsak človek dela napake. Še vedno pa je največja napaka, če se iz te ničesar ne naučimo. Da iz napake potegnemo nekaj pozitivnega, si jo moramo najprej priznati, jo ovrednotiti in v prihodnje ravnati drugače. Ob tem pa ne smemo pozabiti na tisto osebo, ki jo je naša napaka prizadela. Da se ta oseba lahko pomiri in začne ponovno vzpostavljati zaupanje, potrebuje drugačno delovanje, ob tem pa tudi iskren pogled v oči, čemur naj sledi beseda oprosti, ki izvira iz notranjosti.

Oprosti... Lahko je ena izmed najmočnejših besed v našem besednjaku, lahko pa je tudi ena izmed najbolj pomenljivih – ko jo slišimo od drugih ali ko jo izrečemo sami. Lahko je vse prej kot preprosta. Zveni lahko povsem prazno ali pa ima veliko zdravilno moč.

Če nekdo nekaj naredi narobe, pa naj bo to namerno ali nenamerno, s tem drugim okoli sebe povzroči bolečino. Načne, prelomi ali izgubi se tudi nadvse pomembno zaupanje. Kakovostnega odnosa brez zaupanja pa ne more biti. In to velja za katerikoli odnos, partnerstvo, prijateljstvo, sorodstvene vezi ali posel. Zato moramo zaupanje pridobiti nazaj. Da ga v polnosti pridobimo, pa je pomembno tudi besedno opravičilo. Ljudje brez iskrenega opravičila namreč ne morejo iti popolnoma in kot bi si zares želeli naprej.

Marsikdo bi rekel: "Saj je vendar le beseda. Pomembno je, da delam drugače." To je že res, a vseeno smo ljudje tako razvita bitja, da med seboj tudi besedno komuniciramo. Da je torej občutje v telesu popolno, mora biti oboje, zvok in slika. To je tako, kot če gledate televizijo in ni zvoka ali slike oz. če zvok in slika nista usklajena. V tem primeru nekaj manjka.

Vendar pa zgolj beseda resnično nima nikakršnega pomena, če ni izrečena s pravim namenom oziroma če posameznik, ki jo izreka, tega ne misli iskreno. Dejstvo namreč je, da prizadeta oseba to vedno čuti! Človek čuti, kdaj imajo oziroma kašen pomen imajo izrečene besede. Razlog za to so način govora in barva glasu, odziv telesa, očesni stik in vse to se združi in poveže v možganih.« (Veronika Podgoršek)

 

preberi več (dr. Veronika Podgoršek):

Kako se opravičiti? Ko posameznik naredi napako in se zave, da je nekaj storil narobe, je za dobro nadaljevanje odnosa izrednega pomena napako priznati, jo ovrednotiti. To najbolje naredimo tako, da se v prvi vrsti ne zagovarjamo, ne pojasnjujemo, ne opravičujemo ali napaki ne zmanjšujemo pomena. Še posebej pa ne poskušamo napake prikriti!

Preprosto rečemo, na primer: "Res je. Storil/-a sem napako. To nikakor ni bilo prav. Ne bo se ponovilo. Oprosti mi, prosim!" Tak način iskrenega opravičila je pomemben zato, ker prizadeti osebi daste jasno vedeti, da za dejanje ali izrečene besede nimate izgovorov, da resno mislite. Da prevzemate odgovornost.

S tem prizadetega po eni strani umirite ter mu povrnete upanje in moč, ki mu jo na drugi strani odvzamete. Vzamete mu moč napadanja in iskanja resnice. Te zdaj ne išče več, saj jo je našel! Opravičilu mora slediti pogovor ali več njih (odvisno od storjene napake in prizadetosti), da se ponovno pridobi razumevanje. Če so prvi odzivi prikrivanje, zagovarjanje, minimiziranje, prenašanje krivde na drugega ali pa če rečete "Oprosti, ampak …", prizadetega ne boste mogli umiriti. Prizadeta oseba si želi biti slišana in razumljena, želi vedeti, da razumete, kaj ste ji povzročili, kaj se znotraj nje dogaja.

Ko besedo oprosti zlorabimo Tako zelo pomembno besedo, kot je oprosti, pa se lahko tudi zlorablja, če se jo v nedogled izreka brez temeljne spremembe obnašanja in upa na odpuščanje. To se pogosto dogaja v partnerstvih, kjer je prisoten alkohol in v tistih dneh tudi kaj nasilja, temu pa vedno znova sledi opravičevanje nasilnega, da mu je žal, da tega ni naredil namenoma.

Ali pa v primerih, ko so v afektu izrečene poniževalne besede ali grožnje z odhodom. Mislim, da si ljudje v odnosih preprosto ne bi smeli dovoliti prestopiti določenih meja in izrekati bolečih besed. Grožnje z odhodom ali prekinitvijo odnosa bi morale biti uporabljene zgolj in izključno takrat, ko se bodo tudi izvedle. Kajti dogaja se, da hočeš nočeš to v človeku pusti posledice in povečuje nezaupanje. Tisti oprosti kmalu ni več dovolj, da bi spravil stvari na svoje mesto.

Zakaj bi se opravičeval, če se nimam za kaj opravičiti? Kaj pa, ko sem obsojen po krivici? Marsikdo si misli: "Zakaj bi se opravičeval, če se nimam za kaj opravičiti?" Ko se ti zgodi krivica, se je težko opravičiti. Vendar pa je mogoče, da ste osebo prizadeli, ne da bi to sploh vedeli. Ljudje smo si namreč različni, stvari različno vidimo, dojemamo in razumemo. Zato je pomembno, da se skušamo vsakič pogovoriti in se skušati vživeti v drugo osebo. Treba je poslušati in ob tem skušati slišati in razumeti občutja drug drugega. Morda pa se bosta obe strani na koncu druga drugi opravičili in na ta način odnos še poglobili, saj se bosta še globlje spoznali.

 

 

 

17.  DAN BREZ TELEFONA

 

Danes prav posebna naloga, morad med najtežjimi. Za 12h bomo brez telefona. Izklopili ga bomo. Pospravili na omarico. In obljubimo – ne bo se podrl svet.

 

Danes, ko je dan brez telefona, se zazrite okrog sebe. Koliko ljudi vidite na ulici, ki hodijo s telefonom v roki, medtem ko tipkajo po njem, imajo telefon prislonjen na uho ali pa imajo v ušesih vtaknjene slušalke, ki so priključene na pametni telefon? Koliko ljudi med vožnjo, za volanom, posega po telefonu, pa čeprav je to sila nevarno poletje? Kolikokrat med obiskom vaši otroci ali otroci vaših prijateljev dobijo v roke telefon? Morda so pri rosnih osmih ali desetih letih celo že lastniki svojega pametnega telefona. Kolikokrat na druženju s prijatelji vi sežete po telefonu ali pa telefon v roke vzame vaš sogovornik, medtem ko mu vi nekaj razlagate? Odgovor na zgornje vprašanje je najverjetneje: velikokrat. Celo prevečkrat. Če si priznamo ali ne, večina od nas je preveč "navezana" na svoj telefon, tudi v prostih urah, ko nismo v službi in ko ne pričakujemo pomembnega klica. Uporabljamo ga za brskanje po družbenih omrežjih ali za brskanje po spletu. Sodelujemo v mnogo klepetih, ki nam vzamejo precej časa, pa verjetno za nas sploh niso nujni, saj se s prijatelji, sorodniki, sodelavci pogovarjamo o nič kaj življenjsko pomembnih rečeh. Igramo igrice. Pregledujemo fotografije in videe. Skratka na pametnih telefonih preživimo veliko več časa, kot smo ga pred 15, 20 leti, ko pametnih telefonov še ni bilo.

 

 

Preberi več:

Nacionalni inštitut za javno zdravje (s kratico NIJZ) piše, da je v letu 2017 kar 73 odstotkov Slovencev, starih med 16 in 74 let, uporabljajo pametne telefone: "Skoraj vsi, ki so uporabljali pametni telefon, so ga uporabljali za pošiljanje ali prejemanje SMS-sporočil, več kot 90 odstotkov za fotografiranje, kot uro, za budilko ali alarm. 80 odstotkovuporabnikov pametnega telefona je prek te naprave brskalo po internetu. 53 odstotkov uporabnikov je prek pametnega telefona poslušalo glasbo ali radio in uporabljalo zemljevide in navigacijo, 26 odstotkov jih je na pametnem telefonu igralo igre.

 

 

 

18.   NAMENI DOHODNINO / IGRAČE

 

 

            Za polnoletne:

Danes cel dan namenjamo, da vsi naredimo tisto, kar navadno pozabimo. Izpolnimo namenitev dohodnine. Vsako leto imate možnost donacije v dobrodelne namene, brez da bi vas to kaj stalo. Del dohodnine (0,5%) lahko namreč namenite dobrodelni organizaciji po svoji izbiri. Kako določite organizacijo, kateri boste donirali svoj del dohodnine in katerim organizacijam lahko namenite svoj del dohodnine, lahko preberete v nadaljevanju. Donacija ne vpliva na višino našega vračila ali doplačila dohodnine. Ko določimo prejemnika dela dohodnine nismo v ničemer prikrajšani. Če se za donacijo ne odločimo, gre teh 0,5% od odmerjene dohodnine v proračun RS.

Določite lahko do 5 upravičencev donacije, med katere lahko razdelite svojih 0,5% dohodnine (vsakemu lahko podelite 0,1%, 0,2%, 0,3%, 0,4% ali 0,5%)

Ko vlogo vložite enkrat, velja vsako leto. Vloge ni potrebno vlagati ponovno, razen če želite spremeniti prejemnika donacije.

Prejemnika/e donacije določite:

·    s pisno vlogo: Zahteva za namenitev dela dohodnine za donacije, ki jo naslovite na svoj finančni urad;

·    preko sistema e-davki (vloga: Doh-Don);

·    ustno na svoji izpostavi finančnega urada.

Humiji letos še nismo oddali vloge, ker nas je presenetila vloga in smo bili spet prepozni s papirji. Zato nam še ne gre nameniti dohodnine.  Mi bomo na ta dan pripravili papirje za drugo leto, da bomo me dupravičenci ;)

 

            Za mladoletne:

            Izberite eno izmed svojih igrač ali knjig in jih podarite nekomu, ki jih potrebuje. Igrač bodo še posebej veseli na pediatričnih oddelkih.

 

​

19.   OTROŠKO VESELJE

 

Zaskrbljujoče je, da v Sloveniji 45.000 otrok živi v revnih družinah. Če je revna družina, je reven tudi otrok. Revščina, v kateri živijo otroci, pogosto pusti globoke sledi, zato je nujno zagotoviti vse potrebno za njihov normalni razvoj. Revne pa niso le družine z brezposelnimi. Mnogi starši se zaposlijo, pa še vedno ne zmorejo pokriti osnovnih stroškov, saj jim dohodek tega ne omogoča. Izjemno težko je tudi tistim staršem, ki opravljajo prekarno delo. Stiske pa so tudi v družinah, v katerih je prisotna bolezen, bodisi pri starših bodisi pri otroci.

 

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji prag tveganja revščine za štiričlansko družino z dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, 1391 evrov na mesec oziroma 347 evrov na družinskega člana. Za vse stroške. Pod pragom revščine pa navkljub gospodarski rasti še vedno živi približno 268 tisoč Slovencev. Med temi je 45 tisoč mladoletnih otrok oziroma 11,7 odstotka vseh slovenskih otrok. Povedano drugače, vsak osmi otrok se sooča z revščino.

 

Danes torej dan namenjamo otrokom z manj možnostmi.

Kaj narediti:

 

1. Zapakirajte oblačila, obutev in jih pošljite najbližji ZPM (Botrstvo, Zaloška 1, 1000 Ljubljana)

2. pošljite BOTER 5 na 1919 za socialno ogrožene otroke

3. Vrečka dobrote

 

Lahko pa iz domačega kavča podarite tudi VREČKO DOBROTE.  Podarite jim Vrečko dobrote – vrečko HOFERjevih osnovnih živil in izdelkov za nego v vrednosti 25 €. Vsaki vrečki je priložen še HOFERjev darilni bon za 10 €, ki družinam omogoča, da vrečko dopolnijo z izdelki po lastni izbiri.

Za radovedne in zdrave otroke je nujna urejena in zadostna prehrana, veliko otrok pa potrebščin za osnovno preživetje nima zagotovljenih. Zato se je skupaj s podjetjem HOFER, ki je dolgoletni podpornik Botrstva, rodila ideja o vrečkah, ki vsebujejo osnovne prehranske izdelke in izdelke za nego. HOFERjeve Vrečke dobrote bodo potovale med družine otrok iz programa Botrstvo po vsej Sloveniji, z njihovim nakupom pa boste naredili nekaj dobrega in jim vsaj malo olajšali težko življenjsko situacijo.

Vreča dobrote je lahko tudi (praznično) darilo
Vrečka je lahko dobra izbira tudi takrat, ko smo v stiski, kaj podariti za darilo. Lahko je lepo darilo, s katerim naredimo dvojno dobro, saj tako ne razveselimo le prejemnika darila, temveč tudi tiste, ki pomočresnično potrebujejo.

Vrečka dobrote: https://www.boter.si/vrecke-dobrote/

 

 

​

20.   BODI DOBRO-DELKO

Ali poznaš Dobrodelkota?

 

Dobrodelko je nadaljevanje projekta Randomised kindness – Naključna prijaznost, kar pomeni, da gre za mala dejanja in geste, ki ne pomenijo velikega finančnega zalogaja. Na platformi objavljajo aktualne potrebe ljudi ali društev. Od začetka delovanja projekta  jeseni 2017 so z manjšimi pozornostmi pomoč omogočili že mnogim – primer je recimo humanitarno društvo Križemrok, ki omogoča počitnice socialno ogroženim otrokom in so v požaru izgubili precej imovine, vsako leto poleti pomagajo tudi do kopalk socialno ogroženim otrokom, predvsem pa je Dobrodelko glavni portal za vse potrebe starstnikov, vključenih v #projekVida.

 

 

 

opis naloge:  Postani del Dobrodelko družine in izpolni eno nalogo. Na svoj profil pa nato nalepi

 

ZA prve uporabnike:

 

​1. PRIJAVIŠ SE TULE

2. IZBEREŠ NALOGO

Ko nalogo izbereš, se shrani v tvoj kotiček. To pomeni, da je ne more ta trenutek izbrati nihče drug. 

3. KO NALOGO IZPOLNIŠ, OZNAČI IZPOLNJENA 

4. ČE NALOGE NE MOREŠ IZPOLNIT, JO SPROSTI

To pomeni, da lahko nalogo ponovno izpolni nekdo drug.

 

21.   STAROSTNIKI

 

Pred samo nalogo poglej video: https://www.youtube.com/watch?v=sszFclm9rx0

 

 

opis naloge:  Naredi nekaj lepega za  starostnika. Dajmo mu občutek, da je pomemben, da nam nekaj pomeni.

 

Splošno prepričanje je: po petdesetem letu je človek starec, ki slabo vidi, slabo sliši, pozablja, izgublja in tečnari. Neuporaben je za vsakršno malce zahtevnejše opravilo, spolnost ga ne zanima več – ali pa je preprosto ni zmožen, povrhu je več časa bolan kot zdrav. Takšen posameznik je breme za družbo, sploh ko se upokoji, saj od njega ni nobene koristi, ampak le stroški. To so pogosta, zakoreninjena mišljenja, ki jih starostniki še kako čutijo. Marsikateri starostnik se zato počuti odveč.

 

 

 

Ideje:

- pokličite babico in se jo poprostite za recept za potico

- odnesit v najbližji dom starsotnikov piškote

- morda »zaposlite« svojega dedka, babico z nečim, kar zna le on najboljše. Recimo speči musako, ali zaštrikati najboljše nogavice

- ne pozabite tudi na starejše sosede v bloku … tudi oni vam lahko pomagajo pri vsem zgoraj naštetem

- danes lahko tudi delite video https://www.youtube.com/watch?v=sszFclm9rx0 s pripisom, #marMije ali pa si komad zaželite na kakšni radijski postaji ter na tak način podarite glas starostnikom

 

 

PREDLOG: ste že prebrali zgodbe? https://www.projektvida.org/nase-vide

Priporočamo, da si na spletni strani www.projektvida.org preberete tudi napotke za Humijevo malo šolo pomoči.

 

 

Več:

Za začetek nekaj statistike. Dejstvo je, da se svetovna populacija stara: podatki kažejo, da naj bi število starejših od 65 let do leta 2040 doseglo 1,3 milijarde, kar pomeni približno 14 odstotkov svetovne populacije. Število starejših bo tako kmalu preseglo število mlajših in prvič v zgodovini bo število prebivalcev, starejših od 65 let, preseglo število otrok, mlajših od pet let. Samo v EU naj bi se med letoma 1995 in 2015 delež prebivalstva v starosti od 20 do 29 let zmanjšal za 20 odstotkov, delež prebivalstva med 50. in 64. letom pa povečal za 25 odstotkov. Podobne so slovenske demografske napovedi. Vse torej kaže, da bo (v bogatem svetu) do leta 2050 vsak tretji prebivalec upokojenec, skoraj vsak deseti prebivalec pa bo starejši od 80 let. Staranje družbe bo imelo neizogibne gospodarske in socialne posledice, ki bodo zanemarljive celo v primerjavi s trenutnimi posledicami svetovne krize. Za javne finance pomeni starajoča se družba veliko breme: če države ne bodo spremenile pokojninskega sistema, velja pričakovati, da se bo delež proračuna, namenjenega za pokojnine, znatno povečal, pokojnine pa se bodo najverjetneje zmanjšale. Če pustimo ob strani številne naravne katastrofe in tudi tiste, ki jih povzroča človek, so demografske spremembe bolj gotove kot katera koli sprememba (celo bolj kot podnebne spremembe).

 

 

 

22.   DRUGAČNO BOŽIČNO DARILO

 

Zagotovo še nimate vseh božično-novoletnih daril in se sprašujete, kje in kaj boste kupili še zadnji hip. Zato je ta naloga za vsakega od vas, nas.

 

opis naloge: vsaj 2 darili letos naj bosta drugačni

To pomeni, da naj ne bo na hitro kupljen toaletni set, ki nekomu ne diši ali čokolada. Naj ima pomen.

Darilo bodisi izdelajte sami, iz srca. Pa čeprav ne bo popolno. Verjemite, da boste s tem začutili pravi duh praznikov. Darila so cenovno ugodna, a še zdaleč ne poceni – saj je njihova vrednost neprecenljiva.

 

 

 

IDEJE:

»Kozarček sreče«

Preprosto vzamete steklen kozarec in ga napolnite. Lahko z doma narejenimi piškoti. Morda z mislimi, zakaj vas nekdo nasmeje, zakaj ga imate radi. Lahko izberete samo zelene bonbone iz cele škatle za prijateljico, ki ne mara drugih. Ali pa doma pripravite kopalno sol.

 

»stare krpe«

Med pospravljanjem smo pred nekaj dnevi »pokupčali tudi zavese. Iz njih lahko zašijete vrečke za zelenjavo in sadje. Priročno in uporabno.

 

»USB«

Lahko pa prerosto na USB ključ posnamete najljubše filme ali filme z božično tematiko. Morda izdelate power point predstavitev ali video najljubših trenutkov za prijatelja/ico. Posnamete najljubšo glasbo.

 

Kupončki (vzame vam nekaj minut, ostalo je prepuščeno domišljiji)

Moj dar zate je, da… ali To darilo/bon vam omogoča, da vam…

·     boni za petkratno pranje avta (na primer, da boste očetu petkrat oprali avto);

·     bon za gospodinjstvo (na primer, da boste mami pomagali pri čiščenju gospodinjstva);

·     bom za kuhanje kosila ali večerje, ali pripravo sladice;

·     »movie night« bon (odlično darilo za prijatelje in tudi sorodnike, je movie night bon),

·     bon za preživljanje časa skupaj (podarite skupne trenutke prijatelju ali družini; na primer, da s prijatelji radi skupaj igrate nogomet ali družabne igre, jim podarite bon za igranje nogometa ali družabne igre);

·     bon za skrb za hišnega ljubljenčka;

·     poiščite zastonj dogodek v vašem kraju ali okolici ter podarite bon in organizirajte skupno druženje.

 

PS: ne pozabite oddati na pošto prazničnih voščilnic za domače, da bodo priromale do 24.12.

 

preberi več:

 

Več idej: https://www.dijaskisvet.si/studentski-podiplomski/clanki/10-idej-za-doma-narejena-bozicna-darila/

 

 

23.   NAHRANI LAČNE – KOLEDAR

 

Danes je dan, ko bomo dokončno dopolnilni naš »obratni koledar«. Slednjega preglejte. Preglejte roke uporabe, dodajte še kakšno stvar ali dve in podarite.

 

Predlagamo projekt VIŠKI HRANE Slovenske filantropije, kamor nato po hrano pridejo socialno ogrožene družine, starostniki (https://www.filantropija.org/kontakt/) ali društvo Križemrok Maribor za socialno ogrožene držine (https://krizemrok.si/kontakt/).

 

 

Lahko pa ste tudi drugače izvirni:

1. zapakiran paket pustite pred najbližjim Zavetiščem za brezdomce ali dnevnim centrom

2. lahko ga zvečer pustite na mestu, kjer se navadno zbirajo brezdomci s sporočilom

 

 

PS: ne pozabite dopolniti ptičje hišice in okrašene smrekice, ki smo jo postavili na 5 dan

 

 

 

24.   BOŽIČNI VEČER

 

Božič je v sodobnem tempu življenja običajno edini čas v letu, ko se skupaj zbere celotna družina, sede za božično mizo, polno dobrot in uživa v trenutkih, prežetih s smehom, petjem in obdarovanjem. Ne glede na to – ali ga praznujemo oz kako ga praznujemo, naj bo to dan, ki ga namenimo svojim bližnjim.

 

opis naloge: ustavimo se in širimo veselje.

Objemimo svoje bližnje. Izklopimo se od ponorelega sveta. Morda z otroci v poštne nabiralnike vržemo sosedom (in tistim, ki jih ne poznamo) sporočilca. Se v kozarec zapišemo, zakaj imamo nekoga radi ter si to preberemo po večerji. Predvsem pa danes naj bo dan za nas, naše bližnje in ne tiste na družbenih omrežjih.

 

PS: naš predlog za film Polarni vlak

 

Preberi več:

Današnji božični čas je v številnih slovenskih družinah še vedno namenjen pisanju in pošiljanju voščilnic ter okraševanju božičnega drevesca in postavljanju jaslic, pri čemer imajo pomembno vlogo otroci, ki ob pomoči staršev pridno obešajo okraske na drevesce. Dom in smrečico naj bi tradicionalno krasili 24. decembra čez dan, a se večina družin danes tega lepega običaja loti že v začetku decembra. Zvečer se nato cela družina zbere pri božični večerji, številni verniki se ob polnoči odpravijo v cerkev, k polnočni maši. Rajanje se nadaljuje na božični dan, ki ga družina običajno preživi skupaj – bodisi ostanejo doma in si čas krajšajo s petjem ali družabnimi igrami, bodisi se odpravijo na obisk k sorodnikom.

 

Če se najprej ustavimo v naši soseščini, lahko hitro ugotovimo, da Hrvati in Avstrijci božič praznujejo zelo podobno kot mi, medtem ko so v Italiji središče božičnega praznovanja jaslice, na sveti večer pa se zbere širša družina, vsak s seboj prinese darilo, ki jih nato oštevilčijo in priredijo tombolo, na kateri vsak izžreba svoje darilo. Darila otrokom pri naših zahodnih sosedih prinese čarovnica La Befana, da ne skače v zelje Božičku, pa raje malo počaka in pridne malčke obišče šele 6. januarja.

Poljaki se dan pred božičem postijo do večerje, ko se na mizi običajno znajde riba. Vrhunec večera je sladkanje z božičnimi oblati, ki imajo poseben simbolni pomen: če jih jih namreč družina deli med seboj, to pomeni, da si bodo tudi v prihodnje vse delili. Na Slovaškem se tradicionalna božična večerja prične tako, da glava družine do stropa vrže žlico tradicionalne jedi lokse, narejene iz kruha, vode in makovih semen. Verjamejo namreč, da več zmesi, kot se bo prilepilo na strop, boljša bo letina (in leto nasploh). Po večerji si čas do polnočnice krajšajo s petjem in branjem božičnih zgodb. Veselo je na božični večer tudi v Španiji, kjer otroci pred večerjo peš hodijo od hiše do hiše ter pojejo božične pesmi, imenovane villancicos, v zameno pa dobijo sladkarije ali kakšen kovanček.

Na Madžarskem v začetku decembra otroci namesto Božičku pišejo pisma Jezuščku, na božični večer ali dan pa uprizarjajo betlehemske igre in pojejo božične napeve. Za petje so bili včasih zadolženi samo fantje, ki so, oblečeni v pastirje, hodili od hiše do hiše in prinašali veselje ter mir, danes pa je ta običaj združen z igrami. Tudi nemški otroci ne pišejo božičku, temveč Christkindu, ki pa naj ne bi bil Jezušček, temveč otrok z angelskimi krili ter zlatimi lasmi, ki naj bi ga Jezus zadolžil za izpolnjevanje želja pridnih otrok. V Latviji morajo otroci, če želijo, da jih na božično jutro pod smrečico čaka darilo, večer pred tem pred božičnim drevescem pokazati svoje talente: bodisi recitirajo pesmice, pojejo, plešejo ali igrajo na kakšen inštrument. S tem dokažejo, da so pridni in se radi učijo, Božiček pa jih nato čez noč nagradi za njihov trud.

Britansko otočje

Britanski božični večer je še najbolj podoben tistim, ki jih vidimo v filmih: družina se zbere in skupaj pripravijo božično večerjo, pred spanjem pa na kamin vsak obesi svojo prazno nogavico, ki jih Božiček čez noč napolni z darili – samo tiste od pridnih, seveda. Irci božič praznujejo zelo podobno, kot mi dan mrtvih, saj se spominjajo vseh preminulih. Na ta dan najmlajši član družine prižge božično svečo, s katero družina izrazi dobrodošlico Mariji in Jožefu. To svečo nato postavijo na okensko polico in počakajo, da pride na obisk deklica, po imenu Mary (Maria): samo deklica s tem imenom namreč lahko upihne svečo. Najbrž je na Irskem zelo veliko deklic, ki nosijo ime po Jezusovi materi.

 

 

25.   DAN BREZ TELEVIZIJE IN NOVIC

 

opis naloge: cel dan ne prižgimo televizije in si ustvarimo svojo novico.

 

Preprosto se odklopimo – od novic. Nadaljujmo včerajšnji dan. Pojdimo v naravo. Poiščimo otroka v sebi. Novic tudi ne iščimo po spletu. Dovolimo, da dan steče mimo nas. Na koncu dneva pa si ustvarimo svojo »top novičko dneva«. Morda pa je  naša novica dneva »najboljši medenjaki v zgodovini«, ali pa »najlepša risbica na planetu«, morda »najbolj pospravljena kuhinja«.

 

 

26.   PONOVNA RABA

 

opis naloge: dokončajmo pospravljanje in se znebimo »navlake«, ki bo nekomu morda prišla še kako prav.

 

ZDRAVILA: Zdravila s ŠE VELJAVNIM rokom uporabe lahko pošljete v najbližjo pro bono ambulanto.

Pro bono ambulante:

- Strossmyeerjeva 15, 2000 Maribor

- Mislejeva 3, 1000 Ljubljana

- Bidovičeva 2-4, 5000 Nova Gorica

 

BRISAČE, ODEJE:  Odslužene brisače in odeje lahko podarite v zavetišče za živali v vaši bližini ali nabližjemu zavetišču za brezdomce.

 

IGRAČE:  Plišastih igrač v tem času ne sprejema skorajda nihče več, kljub temu, da so oprana. Če jih imate preveč, poskusite na Društvo pomagajmo odprtih src, Vrtna ulica 15, Murska sobota. Lesen in plastične igrače pa lahko podarite:

- pediatrične ambulante (prav pridejo predvsem puzzli, plastične igrače), da se otroci zamotijo med čakanjem

- pediatrični oddelki

- projekt Botrstvo

- projekt Veriga dobrih ljudi

- društvo Križemrok

 

 

ZAVESE: Odslužene zavese namenite za izdelavo vrečk za zelenjavo in jih pošljite:

Hiša sadežev družbe , Ulica Štefana Kovača 20, 9000 Murska Sobota

ali Hiša sadežev družbe Metlika, Kolodvorska 1, 8330 Metlika

 

 

27.    DAN BREZ PRITOŽBE

 

opis naloge: ena najtežjih nalog tega decembra. Naj dan mine brez pritožbe. Glasne ali tihe.

 

24 ur se ne pritožuj – nad ničemer in nikomer. Bodi preprosto haležen/a.

Zmoči te dež? - fino, malo prhe.

Uide ti avtobus. - okej, boš spoznal/a še drugo linijo.

Razprodajo tvoj najljubši jogurt. - jupi, čas je za nov okus.

Šef je siten. - super, lahko treniraš svoj nasmeh.

 

 

 

 

28.   NEPRIČAKOVANA DARILCA

 

opis naloge: najdi vsaj 2 osebi, ki ne pričakujeta darilca. In jih obdari.

 

Četudi je božični večer mimo – pomislite in nekoga obdarite neppričakovano.

Nekoga, za katerega veste, da verjetno ni dobil darilca. Lahko se poslužite kakšne spletne trgovinice, ki anonimno pošlje darilce. Lahko malo darilce pošljete vi ali pa ga nekam nastavite.

 

Zagotovo je doma še kup piškotov, ki jih ne boste pojedli. Zakaj ne bi z njimi razveselili sodelavke, ki je prepričana, da je ne marate? Ali sošolca, s katerim si se skregal pred nekaj dnevi.

 

 

 

Ideje manjših trgovinic:

- https://galerijakreativnih.si/

- https://www.hiskadrobnarij.si

 

29.   ZAHVALA NEVIDNIM

 

V teh časih sta najbolj obremenjena sektorja – prodajalke in poštarji. Pogosto postanejo spregledani, a bodimo realni. Tone in tone voščilnic in pošiljk priromajo do našega nabiralnika zaradi poštarjev, obenem pa prodajalke delajo 5x, (pre)pogsoto brez zvišane plače. Oboji se soočajo tudi s slabo voljo, gnečo in večkrat kritikami kot pohvalami.

 

opis naloge: zahvali se vsaj enemu od njiju. Kupi čokoladico na blagajni in se zahvali prodajalki ali pa poštarju na nabiralnik nalepi zahvalo.  Napišite jim zahvalo tudi na socialna omrežja ter poleg #30dniza30srcnihdejanj dodajte tud #hvalapostar ali #hvalaprodajalec.

 

 

 

30.  PREDNOVOLETNE ZAOBLJUBE

​

Leto se počasi izteka in s tem tudi 30 dni za 30 srčnih dejanj. Vemo, da je to čas tisočih prednovolenih zaobljub, zato je prav, da tudi mi izberemo eno. Takšno, ki nas bo čez leto opominjala, da moramo biti dobri … kajti dobrota se ne konča s 1. januarjem, ko se ugasnejo novoletne lučke in poje zadnji kos potice, odvije zadnje darilo.

 

 

opis naloge: zaveži se k eni dobrodelni dejavnosti

 

NAŠE IDEJE:

1. postani Boter: https://www.boter.si/postani-boter-in-pomagaj/postani-boter/

 

2. postani Skriti položničar socialno ogroženim starostnikom: https://www.facebook.com/humanitarcek/photos/kako-pomagati-starostniku-direktnoskoraj-pol-leta-že-teče-naš-program-skriti-bot/3046350945493728/

 

3. prijavi se med prostovoljce Slovenske filantropije: https://www.filantropija.org/za-posameznike/

 

4. najdi si prostovoljno dejavnost v svoji okolici:

https://www.prostovoljstvo.org/za-prostovoljce/posredovalnica-prostovoljskih-del