DODATEK ZA POMOČ IN POSTREŽBO

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo (DPP) lahko pridobijo prejemniki pokojnin (starostne, invalidske, vdovske ali družinske) in nekateri zavarovanci, ki jim po zakonu ta pravica pripada zaradi določenih zdravstvenih okoliščin, imajo stalno prebivališče v Sloveniji in pri osnovnih življenjskih opravilih potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega.

Na ZPIZ-u so nam pojasnili, da ta dodatek pripada predvsem slepim, negibljivim, osebam z demenco, paraplegikom, nepokretnim zavarovancem, ki jim je zmožnost premikanja zmanjšana za najmanj 70 odstotkov, bolnim, trajno vezanim na invalidski voziček itd. Pri kratkotrajni bolezni ali poškodbi pa do dodatka za pomoč in postrežbo ni upravičen nihče.

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo lahko pridobite, če imate stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ste:

 

  • prejemniki starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine ali

  • zavarovanci, ki ste sklenili delovno razmerje ali začeli opravljati samostojno dejavnost slepi ali slabovidni,

  • zavarovanci, ki ste postali slepi ali slabovidni med delovnim razmerjem ali opravljanjem samostojne dejavnosti,

  • nepokretni zavarovanci z najmanj 70 % zmanjšano možnostjo premikanja, zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim, vendar najmanj za polovični delovni čas, ki ne morete uveljavljati pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po drugih predpisih,

  • osebe, ki ste oslepele kot prejemniki pokojnine,

  • slepe osebe, ki ste zdravstveno zavarovane po drugem zavarovancu oziroma upokojencu.

 

Zavarovanci z najmanj 70 % zmanjšano zmožnostjo premikanja, ki niste v delovnem razmerju, lahko pridobite pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če ste pridobili pravico do poklicne rehabilitacije.

Nezmožnost za opravljanje vseh življenjskih potreb pomeni, da se prejemniki pokojnine ne morete samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, se gibati v stanovanju in zunaj njega ter opravljati drugih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. 

 

Nezmožnost za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb pomeni, da prejemniki pokojnine ne morete zadovoljevati večine naštetih življenjskih potreb ali če potrebujete stalno nadzorstvo kot težji psihiatrični bolniki v domači negi.

Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od mnenj izvedencev, ki prosilca obvezno pregledajo. Na podlagi pregleda in medicinske dokumentacije se v postopku izda odločba, iz katere je razvidno, ali mu bodo pomoč odobrili ali ne in v katero kategorijo ga bodo uvrstili.

Od pravilno izpolnjene vloge do izdaje odločbe traja postopek v povprečju 75 dni. Od izdane odločbe do prvega izplačila pa poteče – spet v povprečju – dodatno še 18 dni. Kasneje nakazila prihajajo redno na hranilno knjižico ali na transakcijski račun, in sicer vedno na zadnji delovni dan v mesecu.

​​

Pomembno je upoštevati še pravilo, da je treba v primeru, če se zdravstveno stanje prejemnika dodatka za pomoč in postrežbo poslabša, ponovno vložiti vlogo, in sicer za prehod iz nižje v višjo kategorijo. Postopek oddaje te vloge je enak kot prvič.

Mesečni strošek za bivanje v domu starejših si lahko znižate tudi z dodatkom za pomoč in postrežbo (od 146 pa do skoraj 419 evrov). Do njega so upravičeni prejemniki starostne, invalidske, družinske in vdovske pokojnine, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine ali vseh življenjskih potreb (npr. ne morejo se samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, oziroma opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja). Zahtevo za uvedbo postopka za uveljavljanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo poda upravičenec, njegov pooblaščenec ali skrbnik pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Postopek se lahko začne tudi na predlog osebnega zdravnika, ki na podlagi upravičenčeve prošnje, zdravstvene dokumentacije, pregleda pacienta in mnenja specialista pripravi potrebno dokumentacijo. Za pripravo te dokumentacije je običajno treba plačati. Odločbo o upravičenosti in višini do dodatka za pomoč in postrežbo izda Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje na podlagi mnenja invalidske komisije. Pomoč je nepovratna, zato ne bremeni starostnikovih nepremičnin, kot to velja, ko za bivanje v domu doplačuje občina.

 

pošlji na ZZS

Zahtevo lahko osebno oddate ali pošljete po pošti na najbližjo območno enoto zavoda.

O upravičenosti do dodatka za pomoč in postrežbo poda izvedensko mnenje invalidska komisija.

 

Na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije zavod odloči o pravici z odločbo.

KOMU NE PRIPADA

 

Zavarovancu, ki je bil pretežni del zavarovalne dobe zavarovan za ožji obseg pravic, razen, če je slep ali nepokreten, uživalcu starostne ali družinske pokojnine po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, ki pridobitve pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni določal ter uživalcu pokojnine, pridobljene na podlagi tujih predpisov, ne glede na to, da je njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.

Skratka ne pripade ne kmetom in ne gospodinjam, čeprav bi ga še kako potrebovali.

Dodatek za pomoč in postrežbo je mesečni denarni prejemek, ki znaša:


146,06 evra (nižji),
292,11 evra (višji) in
418,88 evra (za najtežje prizadete)

Dodatek za pomoč in postrežbo prejema okoli 30 tisoč posameznikov in posameznic.

Najmanj, le nekaj nad 550, jih dobiva najvišjega, največ jih dobiva višji denarni prejemek, pod 20 tisoč pa nižjega.

© 2020 by Humiji

Rad/ a bi poklical/a:

Telefonske številke nimamo od leta 2016. za vso komunikacijo uporabite email/fb...

HUMANITARČEK

p.p. 1156

2107 Maribor

DŠ: 26456605

TRR IBAN SI56 0417 3000 1907 020 (NKB)